Warning: Creating default object from empty value in /home/ekologic/public_html/blog/include/class/config.php on line 4

Warning: Creating default object from empty value in /home/ekologic/public_html/blog/include/class/class.php on line 78
Ekologicen.si - zdravo življenje, zavedanje narave,...
header

riba smrdi pri glavi.

 

Kupila sem dežnik pa mi je ob drugi uporabi zlomljena palčka obvisela nad glavo, ko sem ga odprla. Kupila sem si super poletno rumeno majčko pa se mi je takoj, ko sem jo oblekla na spodnjem robu odparalo nekaj  sukanca. Na svoje novo kolo sem si namontirala košarico, ki sem jo vedno hotela pa se mi je ob prvem robniku zlomila in klavrno pristala v visečem položaju iz moje balance.

 

Zakaj? Kako?

 

Se tudi ti sprašuješ kako je lahko v 21. Stoletju naša napredna civilizacija z vso oh-in-sploh-tehnologijo v bistvu tako cenena? Jaz se.


Že kar nekaj časa opazujem svoje potrošniške navade in kakšen je rok trajanja kupljenih stvari. Če že pri hrani ne šparam in si brezpogojno privoščim raje eko paradižnik in fairtrade kavo, priznam da sem pri ostalih stvareh včasih preveč površna in naivna. Čeprav se velikokrat izkaže, da so velike znamke svoj izdelek dobile v popolnoma isti tovarni ali delavnici, kot tisti trgovec na vogalu v katerega butik zaide občutno manj ljudi. Znamka žal NI enako kakovost. Vsaj ne več.

 

In kaj kupujemo? Ceneno kramo, ki je namenoma narejena tako, da jo moramo redno obnavljati, prenavljati ali celo nadomestiti z novo ceneno kramo. Super, to pa je trajnost na kvadrat. Kapitalizem, ki hrani samega sebe, oglodane kupce pa pusti na koncu stradati s strganimi oblekami nekje na pločniku, ker so ves svoj težko prigarani denar porabili za ceneno kramo in sedaj nimajo za kruh. Ampak ta lačna in pohlepna usta kapitalizma počasi dobivajo tako ogaben zadah, da se ljudje obračajo stran in iščejo nove možnosti in nove priložnosti kako preživeti. Zanimivo bo videti kdo bo na koncu lačen in izstradan omagal.


Če bi se zavedali, kakšno moč imajo naši nakupi, bi jo marsikdo izkoristil. Pravzaprav bi jo vsi morali izkoriščati, da bi tako povedali česa si želimo in česa ne. Tako pa nam zamolčijo vse kar je pomembno in povedo tisto, kar je pomembno zanje, to pa je zgolj in samo dobiček. Me zanima kako se prileže šopska solata iz bankovcev, začinjena z grenkim priokusom prevare? Meni osebno bi šla kar malo težko po grlu. Vendar pa vsi vemo, da je lastnost psihopata to, da je izgubil občutek za humanost in zmožnost čutenja in empatije tako, da se z njim niti ne morem primerjati.

 

Toplo priporočam ogled dokumentarnega filma I am Fishead, ki nam pomaga razumeti kako razmišljajo ter delujejo egoistični korporativni psihopati. Brez, da bi kogarkoli hotela užaliti, to je znanstvena diagnoza določenega tipa ljudi, ki enostavno ne znajo drugače funkcionirati. In če riba ne pride k repu, naj rep pride do ribe. Mogoče bomo potem bolj razumeli kako se svet vrti in kaj lahko naredimo, da ga bomo začeli obračati v drugo smer. Tisto, kjer ti bo mojster v garancijo vključil popravilo dežnika, ker bo to naredil z veseljem in ko ti bo šivilja zašila poletno oblekico, ki jo boš lahko nosila še leta ter ko te bo prodajalec poklical in te vprašal, kako je kaj tvoje kolo in če uživaš v vožnji z njim.

 

Imamo moč, nekateri se samo bojijo da bi jo zares začeli uporabljati pa nam tega ne povedo.

 

I am Fishead -za ogled  klikni TUKAJ

Objavljeno: 08.06.2012 18:37 Avtor: bea

vse samo je. in ti samo si.

 

Svoboda. Pretok energije. Brezobličnost. Sproščenost. Katerakoli izmed teh besed se vam bolj usede v uho, vsaka je prava in opisuje občutek, katerega si premalokrat pustimo občutiti.  Vsak otrok bo vedel o čem govorim, čeprav bo verjetno najin jezik povsem drugačen, ampak otroci vedo. Oni še vedno znajo čutiti. In ni jim potrebno iskati besed za vsak občutek, ker beseda še ne pomeni, da nekaj zares obstaja. Čeprav odrasli mislijo tako.

 

Ko sem bila nekaj časa brez kolesa in sem se večinoma posluževala mestnega prometa, sem pozabila kako zabavno se je peljati s kolesom. Sedaj imam novo kolo in v življenje se mi je spet pritihotapilo nekakšno otroško veselje, nagajivost, svoboda in navdušenje.  Ne morem se načuditi, kako ti nekaj takšnega kot je vožnja s kolesom lahko vzbuja takšne občutke.

 

Ko se vozim po ljubljanskih ulicah se brez sramu predajam užitkom, ki mi jih prinaša piš v laseh in neverjetne vonjave cvetočih grmov in dreves. Pred nekaj tedni sem se napajala z vonjem bezgovih cvetov, tem pa se je sedaj pridružil še omamni vonj cvetoče lipe. Kako srečna sem, da ne zamujam več ciklusov narave, ki bi jih enostavno ne dojela, če bi se še vedno vozila z avtobusom. Kakšna katastrofa, da bi se sedaj mogla usesti v zatohlo vozilo in izza zaprtih oken, žalostno in apatično zreti ven, ne zavedajoč se, kakšen ples za moje brbončice mi ponuja narava tam zunaj.

 

Ko se vsake toliko zavem kako srečna sem lahko, da čutim vse to, kar zaplešem med vožnjo. Ne briga me, če me mimoidoči čudno gledajo, ker se mi zdi da je bolj čudno, če ob vsem tem rajanju vonjav, svetlobe, igre barv sploh lahko hodiš po svetu z zaprtimi očmi in sivim izrazom na obrazu! To je naravnost kriminal! Kdo je tu čuden?

 

Enostavno po osmih urah sedenja v pisarni vsak dan znova doživim preporod, ko stopim ven na zrak, zajaham svojega roznega konjička in se odpeljem v svet neskončnih možnosti, ki se mi ponujajo. Včasih za trenutek zahrepenim po neokrnjeni naravi, a sedaj je moj svet tukaj, v urbanem okolju, kjer vseeno znam izkoristiti to kar mi ponuja in to še vseeno ne pomeni, da sem odtujena od nje. Če se počutim živo in radostno ob pogledu na vojaško zasajeno kompozicijo mačeh, sredi prometnega križišča, ali to pomeni, da sem odtujena od narave, ker mi naravo predstavlja osamljen trikotnik sredi betonske džungle, ali pa to pomeni, da znam v vsaki dani situaciji najti tisto malo narave, ki me vseeno prevzame.

Kaj ti bo celo polje rdečega maka, če pa ne znaš ceniti enega samega cveta.

 

Spodbujam vse, da začnemo odpirati naše srčne čakre in spustimo skozi naša telesa energijo, ki nas bo osvobodila. Ne držite stvari v sebi, nismo narejeni za skladiščenje, ampak za to da delimo vse kar imamo. Nič ni naše, vaše, moje, tvoje....vse samo je! In mi samo smo.  In nič drugega.

 

Objavljeno: 01.06.2012 13:21 Avtor: bea